SLIKARSKA RAZSTAVA ČLANICE KLUBA BORILNIH VEŠČIN, URŠE MOTOH

Ponedeljek, 30. maja 2005. Ko smo pred tremi leti ostali brez prostora za treninge, smo po spletu srečnih naključij prišli v prostore katere so včasih uporabljali rudarji. Že po prvem stiku s tem prostorom smo začutili, da to ni običajna stavba. To je prostor iz katerega so odhajali na delo v rudnik in se iz njega vračali naši starši, bratje, stari očetje. Nekateri se iz rudnika niso nikoli vrnili k svojim domačim, vsi pa so trdo delali in tako preživljali svoje družine. Vse te misli so v hipu šle skozi naše možgane, zato nam je bilo prvo vodilo pri prenovi prostorov, da morajo ti prostori ohraniti nekaj takšnega, da bo vsakega, ki bo vanje stopil, spomnilo, da je bil dolga leta rudnik tisti, ki je omogočal preživetje številnim zagorjanom.

S pomočjo raznih sponzorjev in z ogromnim številom prostovoljnega dela naših članov, nam je uspelo stavbo preurediti v moderen center borilnih veščin. V njem je našlo svoj dom, če se lahko tako izrazim, preko 150 članov našega kluba. O športnih uspehih tokrat ne bomo govorili, čeprav so na zavidljivi višini.

V klubu se zavedamo, da je potrebno naše prostore izkoristiti v največji mogoči meri. Pomislili smo na številne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo mladi ljudje. Kot smo že omenili, je v klubu preko 150 članov, ki se poleg svojega poklica ali šolanja, ukvarjajo z raznimi dejavnostmi. Tako se je med nami našla članica, ki rada in lepo riše. Ker je ravno zaključila prvo samostojno razstavo, ki jo  je imela v domu starejših občanov na Izlakah, smo ji predlagali, da vsaj za en teden prestavi slike še v našo »Vašhavo«. Avtorica se je strinjala in tako smo se v ponedeljek zbrali, da tudi uradno odpremo prvo razstavo v prostorih »Vašhave«, odkar skrbi zanjo naš klub. Upamo, da ne bo tudi zadnja. Že takoj pa naj poudarim, da s to razstavo ne želimo posegati na področje organiziranega in strokovnega slikarstva, ki je v Zagorju na visokem nivoju, saj nam je jasno, da sta zato že dva uveljavljena centra: Delavski dom in galerija Medija. S to razstavo želimo dati predvsem spodbudo našim članom, ki tako na najboljši način vidijo, da gresta šport in umetnost lahko z roko v roki. Mogoče je, da se še kdo ukvarja s kakšno dejavnostjo, ki bi jo bilo mogoče predstaviti še drugim, a zato nimajo na voljo ustreznega prostora. Kot smo že omenili, gre kozi naše prostore tedensko preko 150 članov, poleg njih pa še nekaj njihovih prijateljev in staršev. Če vse skupaj seštejemo ugotovimo, da lahko razstavo pri nas vidi kar lepo število ljudi.

Sedaj pa še nekaj besed o avtorici:

O avtorici:

Rojena 08.12.1979 v Trbovljah, že zelo zgodaj odkrije svoje »slikarske« sposobnosti, saj so njeni zvezki in beležke polni risb in skic, predvsem oblekic, čevljev in podobne »garderobe«, namenjene njenim punčkam. Po osnovni šoli kljub »nagovarjanju« staršev, da se vključi oziroma nadaljuje šolanje na kakšni od oblikovnih ali pedagoških šol (prav zaradi teh njenih sposobnosti, saj ji poleg likovnih dejavnosti »leži« tudi glasba), nadaljuje šolanje na trboveljski gimnaziji, saj je namerava nadaljevati študij prava. Kot alternativo pa v prijavo navede tudi študij arheologije in umetnostne zgodovine, z risanjem oziroma slikanjem pa bi se ukvarjala zgolj ljubiteljsko.  Po vpisu na Naravoslovnotehniško fakulteto smer geologija, se v drugem semestru odloči, da bi morda le izkoristila talent, ki ga ima in v naslednjem letu nadaljuje študij na isti Fakulteti, vendar zamenja smer. Odloči se za smer oblikovanja tekstilij  in oblačil, kjer ima trenutno status absolventa. Vsa leta pa ima pri predmetu risanje in slikanje najvišje cene.

Pri ustvarjanju najraje uporablja svinčnik, z barvami pa je začela slikati dokaj pozno. Pri slikanju  narave najraje uporablja zimsko motiviko. Največ njenih slik je »končalo« kot darilo ob tej ali oni priložnosti, zato je večji del slik v zasebnih zbirkah širom Slovenije, slika izlaške cerkve pa krasi tudi dom Danijela Ponda v Nemčiji.

Za konec naj se zahvalim tudi Ivici Bašelj za glasbeno spremljavo na citrah. Želimo si, da bi se še kdaj zbrali ob podobni priložnosti in da bo »naša Vašhava« postala športni in kulturni center Zagorja.